info@agromedica.si 
pH tal je eden najpomembnejših parametrov rodovitnosti zemlje, saj vpliva na dostopnost hranil, delovanje talnih mikroorganizmov ter rast in razvoj rastlin. pH je definiran kot negativni logaritem aktivnosti vodikovih ionov (H⁺) v raztopini. Običajno ga predstavljamo na lestvici od 0 do 14, pri čemer ločimo:
- pH pod 7 – kisla tla
- pH 7 – nevtralna tla
- pH nad 7 – alkalna oziroma bazična tla
Ustrezen pH omogoča rastlinam učinkovitejše sprejemanje hranil, kar prispeva k boljši rasti, razvoju in odpornosti proti neugodnim razmeram.
Večina rastlin najbolje uspeva pri pH med 6,0 in 7,0. Nekatere rastline, kot so borovnice in rododendroni, potrebujejo bolj kisla tla (pH približno 4,5–5,5), medtem ko oljke in lucerna dobro uspevajo tudi v rahlo alkalnih tleh.
Neustrezen pH lahko povzroči pomanjkanje hranil tudi v dobro založenih tleh ter vpliva na topnost potencialno škodljivih elementov.
Kako izmerimo pH tal?
pH zemlje lahko določimo s pH-metrom ali s pomočjo različnih barvnih indikatorjev. Za natančnejše rezultate priporočamo laboratorijsko analizo zemlje.
Pri merjenju je pomembno, v kateri raztopini določamo pH, saj uporabljena metoda vpliva na rezultat.
Najpogosteje se uporabljajo tri metode merjenja:
- Merjenje v destilirani vodi (H₂O): pokaže aktivno kislost tal v vodni suspenziji. Uporabljajo se različna razmerja med zemljo in vodo, na primer 1 : 1 ali 1 : 2.
- Merjenje v kalijevem kloridu (KCl): običajno se uporablja 1 M KCl, ki omogoča izmenjavo ionov na talnih delcih. Izmerjeni pH je praviloma nižji kot pri merjenju v vodi, saj metoda zajame tudi del izmenljive kislosti.
- Merjenje v kalcijevem kloridu (CaCl₂): pogosto se uporablja 0,01 M CaCl₂, ki zagotavlja bolj enotne ionske razmere. Izmerjene vrednosti so običajno nekoliko nižje kot pri meritvah v vodi.
Pomembno: Rezultatov različnih metod ne moremo neposredno primerjati. Pri interpretaciji analize moramo zato vedno upoštevati uporabljeno metodo.
NE POZNATE pH-VREDNOSTI SVOJIH TAL? Z analizo zemlje preverite pH in založenost tal s hranili ter pridobite osnovo za načrtovanje ustreznih ukrepov.
Kako znižamo pH zemlje?
Zniževanje pH alkalnih tal je običajno zahtevnejše kot zviševanje pH kislih tal. Pred ukrepanjem je pomembno poznati začetni pH, vrsto tal in vsebnost kalcijevega karbonata (CaCO₃).
pH lahko znižujemo z uporabo kislih gnojil, na primer amonijevega sulfata, ali z dodajanjem elementarnega žvepla. Pri rastlinah, ki potrebujejo kisla tla, lahko na manjših površinah uporabljamo tudi ustrezne kisle substrate, kot je kisla šota.
Zniževanje pH z elementarnim granuliranim žveplom
Elementarno granulirano žveplo omogoča postopno zniževanje pH tal. Talni mikroorganizmi ga ob prisotnosti kisika in vode pretvarjajo v sulfate, pri čemer nastaja kislost, ki prispeva k znižanju pH.
Za učinkovito delovanje žvepla so pomembni naslednji pogoji:
- Žveplo mora biti enakomerno razporejeno in po možnosti vmešano v tla.
- Tla morajo biti ustrezno vlažna in dobro prezračena.
- Višje temperature pospešujejo aktivnost mikroorganizmov.
- Potreben je čas, saj je zniževanje pH postopen proces.
Učinkovitost žvepla je odvisna tudi od velikosti delcev, vrste tal in njihove puferske sposobnosti.
Pri tleh z veliko vsebnostjo kalcijevega karbonata (CaCO₃) je zniževanje pH zelo zahtevno, saj karbonati nevtralizirajo nastajajočo kislost. Potrebne količine žvepla so lahko zato zelo velike in ekonomsko neupravičene.
Ste že opravili analizo zemlje in ugotovili, da je pH previsok?
Če je elementarno žveplo glede na rezultate analize primeren ukrep, ga lahko naročite v naši spletni trgovini.
Kako zvišamo pH zemlje?
Pri večini rastlin se lahko pri pH pod približno 5,5 pojavijo težave z dostopnostjo hranil, predvsem fosforja, kalcija in magnezija. Hkrati se lahko poveča topnost aluminija in mangana, ki sta v visokih koncentracijah lahko škodljiva za rastline.
Najpogostejši način zviševanja pH kislih tal je apnenje. Z dodajanjem apnilnih materialov nevtraliziramo kislost tal in izboljšujemo pogoje za rast rastlin.
Za apnenje najpogosteje uporabljamo:
- Kalcitno apno (CaCO₃) vsebuje kalcijev karbonat, ki prispeva k zviševanju pH.
- Dolomitno apno vsebuje kalcijev in magnezijev karbonat, zato tla dodatno oskrbuje tudi z magnezijem.
Pri izbiri apnilnega materiala je pomembna njegova finost, saj drobnejši delci praviloma reagirajo hitreje. Za učinkovitejše delovanje je priporočljivo, da je material enakomerno razporejen in vmešan v tla.
Koliko apna potrebujemo?
Potrebna količina apna ni odvisna samo od izmerjenega pH, temveč tudi od vrste tal, njihove puferske sposobnosti, vsebnosti organske snovi in želene vrednosti pH.
Za pravilno določitev odmerka je zato priporočljiva ustrezna analiza tal in po potrebi določitev potrebe po apnenju.
Potrebujete pomoč pri uravnavanju pH tal?
Niste prepričani, kako ukrepati glede na rezultate analize ali kakšno gnojilo izbrati?
V AgroMedici vam pomagamo pri razlagi rezultatov analize zemlje, izbiri ustreznih gnojil in svetovanju glede izboljšanja rodovitnosti tal.